Nič več “zelena baterija” Evrope, raje bodo nadaljevali vrtanje nafte in plina

Norveška se ne vidi več kot “zelena baterija” Evrope in bo še naprej razvijala svoje naftne in plinske vire v Barentsovem morju, kljub temu da Evropska unija podpira moratorij na dobavo arktičnih ogljikovodikov, je v intervjuju za Reuters pred polletno norveško energetsko konferenco ONS, ki se v ponedeljek začne v Stavangerju, povedal norveški minister za energijo Terje Aasland.

Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 je Norveška postala največji evropski dobavitelj zemeljskega plina. Pokriva približno 30 odstotkov povpraševanja po plinu tako Evropske unije kot Velike Britanije.

Lani je bila proizvodnja plina na Norveškem blizu rekordnih ravni, medtem ko je proizvodnja nafte dosegla najvišjo raven od leta 2009. Vendar pa uradne napovedi kažejo, da se bo proizvodnja po letu 2030 močno zmanjšala, razen če se odkrijejo in razvijejo novi viri.

Aasland je dejal, da si Norveška prizadeva ohraniti proizvodnjo in izvoz nafte na približno sedanji ravni vsaj do leta 2035, proizvodnja v Barentsovem morju pa bo ključna. “V današnjem geopolitičnem in varnostnem okolju ter glede na stanje virov menim, da nadaljnje dejavnosti v Barentsovem morju služijo tako norveškim kot evropskim interesom,” je povedal za Reuters.

Tudi EU ima pomisleke

Evropska unija trenutno podpira prepoved novega vrtanja na Arktiki zaradi okoljskih razlogov, vendar razmišlja o reviziji svoje politike zaradi pomislekov glede energetske varnosti.

V pogovorih z uradniki EU je Norveška trdila, da so deli Barentsovega morja, ki so odprti za naftne dejavnosti, prav tako brez ledu kot Severno morje, zato so manj dovzetni za razlitja nafte in druge vplive na okolje. Prav tako bodo te dejavnosti pomagale ohranjati delovna mesta in naselja v severnih regijah države, ki mejijo na Rusijo.

Kritiki medtem trdijo, da bi zagon novih arktičnih projektov trajal več let in da ti ne bi veliko pripomogli k reševanju kratkoročnih energetskih izzivov Evrope.

Norveški minister za energijo sicer meni, da Bruselj sliši norveške argumente, vendar pravi, da je suverena pravica države, da razvija vire Barentsovega morja, tudi če bo EU še naprej podpirala moratorij. “Razvijali bi ta območja, nato pa bo od EU odvisno, ali naj uvede moratorij na nakup tega plina ali nafte,” je dejal Aasland in dodal, da se bosta arktična nafta in plin ne glede na to prodajala na svetovnih trgih.

“Ideja o ‘zeleni bateriji’ je zgrešena”

Norveška, ki s pomočjo obnovljivih virov energije že vrsto let proizvaja presežke električne energije in jih izvaža v preostalo Evropo, se je prej predstavljala kot “zelena baterija” Evrope. Minister pa zdaj pravi, da je bila ta ideja zgrešena in je zastarela.

Evropske cene električne energije so se namreč zvišale, zaradi globlje integracije z evropskim elektroenergetskim sistemom pa je tudi Norveška postala bolj ranljiva za nihanja cen na celini. Norveška pa sama ne more uravnotežiti evropskega trga z električno energijo, je za Reuters še dejal Aasland.